Na svetu je več kot 60 vrst kave, za pripravo kave pa se uporabljajo samo jagode vrste Arabica (približno 75 %) in Robusta (25 %).

Čeprav ime daje misliti drugače, kava Arabica uspeva v Etiopiji in predstavlja 75 % celotne svetovne proizvodnje kave. Trenutno je največji proizvajalec vrste Arabica Brazilija, sledijo pa ji ostale latinskoameriške države. Zrna so zeleno-modre in rumeno-zelenkaste barve ter imajo podolgovato obliko. Ta vrsta kave je zelo aromatična, sladka in nežna. Vsebnost kofeina niha od 0,8 % do 1,5 %.

Podobno kot to velja za Arabico, tudi Robusta uspeva v ekvatorialnih predelih in izhaja iz osrednje Afrike. Trenutno jo najbolj pridelujejo v azijskih tropskih regijah, zlasti v Vietnamu, Afriki in Braziliji. Robusta, ki lažje uspeva, je bolj odporna in hitro zori, je rumene ali rumeno-rjavkaste barve, njene jagode pa so okroglaste. V primerjavi z Arabico je okus Robuste bolj poln in grenak. Robusta vsebuje od 1,7 % do 3,5 % kofeina.

Kava je zimzelen grmič, ki pripada družini Rubiaceae in vrsti Coffea. Njeni listi so temno zelene barve in podolgovate oblike, cvet pa je belkast in zaradi svoje oblike in močnega vonja spominja na jasmin. Sadeži, ki so zelene barve in v obliki jagodičevja, se spremenijo v rdečo ko so popolnoma zreli. Vsak plod vsebuje dve zrni, ki sta na eni strani ploščati, ločeni z vdolbino in izbočeni navzven. V določenih primerih, ko sadež uspeva na vrhu veje, se v plodu razvije eno samo okroglo zrno, ki se imenuje “caracolito” ali biserno zrno.

Glavno območje, kjer uspeva kava, je ti. “kavna regija”, ki se razteza od 30. južnega vzporednika do Ekvatorja. Ta pas je najbolj primeren za uspevanje te občutljive rastline, saj tu temperatura niha med 18 °C in 24 °C in ni nevarnosti poledic ali previsokih temperatur. Za uspevanje rastline je pomembna tudi višina. Vrsta Arabica uspeva med 900 in 2.000 m nadmorske višine, jamajška Blu Mountain pri 2.500 m in Robusta med 200 in 600 m nadmorske višine.

Odlična skodelica kave je rezultat dolgotrajnega in skrbno opravljenega dela, ki se začenja že v prvih fazah pridelovanja rastline. Kava postane zrela po 3-4 letih. V tem času jo pogosto obrezujejo in zalivajo. Majhne poganjke vsadijo globoko v zemljo, ki mora biti prepustna in nevtralna oz. rahlo kisla, nato pa skrbno in učinkovito spremljajo njihovo rast.

Obstajata dva načina nabiranja kave: picking in stripping. Pri prvem, ki se ga v celoti opravi ročno, se z rastline nabere samo rdeče jagode, ki so popolnoma zrele. To je zelo drag način nabiranja, a zagotavlja visoko povprečno kakovost kave. Stripping pa je hitrejši in predvideva nabiranje (ročno ali s strojem) celih grozdov, ki so dozoreli. Nabrane jagode se nato strese v košare. Pri tej metodi se lahko zgodi, da se nabere tudi še nezrela ali prezrela zrna.

Zrna se nato loči od mesa s suho oz. vlažno metodo. S prvo metodo pridobimo “naravne” kave, saj se zrna sušijo na soncu več dni. Ko so popolnoma posušeni, se s strojem odpre plodove in odstrani lupino ter suho meso. Z vlažno metodo, ki je daljša in dražja, pridobimo ti. “sprano” kavo. Pri tem sistemu je treba imeti velike zaloge vode za napajanje različnih sit, preko katerih se pomikajo jagode, od katerih želimo ločiti meso. Nato jagode fermentirajo v kadi. Ob koncu tega procesa se jih opere in posuši mehansko oz. na soncu. Ko so posušene, se s strojem odstrani kožico od zelenega zrna.

Kakovost kave je glavni razpoznavni element družbe Hausbrandt, ki je uvedla učinkovite sisteme za preverjanje in spremljanje kakovosti. Družba izvaja veliko ukrepov za zagotavljanje maksimalne kakovosti, med drugim tudi biokromatsko optično selekcijo. Na 10-centimetrskem traku se posamezno zrno vrste Arabica analizira 30 krat, da se tako izloči nezrela, lesnata in fermentirana zrna, ki bi lahko zmanjšala kakovost končnega izdelka. Nato se zrna spere, krtači in izbere vrsto Robusta. Na tak način se izloči tuje in lesnate okuse ter ostale napake, ki bi lahko vplivale na telo kave. Naši tehniki stalno spremljajo vsako fazo selekcije in izberejo samo najboljšo kavo, ki bo nato optimalno pražena.